Če kot direktor obiščete kakšnega res dragega poslovnega svetovalca, bo verjetno z veseljem prisluhnil težavam in izzivom, s katerimi se sooča vaše podjetje.
Še preden bo vse skupaj začel reševati, pa zna vseeno preveriti, koliko “masla imate na glavi” oziroma rečeno drugače… preveril bo, kaj točno lahko vi (kot direktor) naredite za to, da se vaša poslovna ladja premakne v želeno smer.
Skladno s to idejo vam bo postavil naslednji dve vprašanji.
#1 Katere so 3 glavne naloge, ki jih kot direktor lahko opravljate in podjetju prinašajo največjo dolgoročno dodano vrednost?
#2 Koliko časa na mesec dejansko posvetite tem 3 nalogam?
Kakšen točno bi bil vaš odgovor na ti dve vprašanji, ne vem, vem pa, kakšne odgovore sem dobil, ko sem podjetnike iz vseh vetrov peljal čez ta isti proces.
Njihovi odgovori kot taki morda niso na tej točki tako pomembni, je pa izluščeno bistvo naslednje…
Več kot 95% direktorjev se zaveda, kaj bi morali početi, a tega v praksi enostavno ne izvajajo.
Ko jih vprašaš, zakaj je temu tako in zakaj porabijo toliko časa na nalogah, ki nimajo ultra visoke dodane vrednosti, se lahko brez problema za 3 minute nasloniš nazaj v svoj stol… in opazuješ “mini vulkan” čustev in prepričanj, ki bodo privrela na dan.
Ko se oseba na drugi strani pomiri, imaš kot zunanji opazovalec več opcij.
Ena izmed možnosti je ta, da začneš zagovarjati svoja nasprotujoča si stališča in se nato spustiš v cca 60 minutno pregovarjanje o tem, kdo ima prav in kdo nima.
Čeprav je to početje do neke mere zabavno, absolutno ni učinkovito.
Dosti bolj preprosto je, če osebi na drugi strani postaviš spodnje hipotetično vprašanje…
Če bi lahko v “direktorske” naloge (prodaja, razvoj kadrov, strategija, postavljanje sistemov, analize, networking, ipd.) investirali 2x več časa kot sedaj… kaj bi se zgodilo z vašim podjetjem?
Odgovori na to vprašanje so različni…
Nekateri pravijo, da bi se jim promet dvignil za 25%, profitabilnost pa za 7%.
Spet drugi ocenjujejo, da bi to poleg številk vplivalo predvsem na klimo v podjetju in na odnose s ključnimi kadri.
Tretji trdijo, da bi se to odražalo predvsem na njihovem zdravju in času, ki ga lahko preživijo z družino.
Četri mislijo, da bi to primarno “počistilo” večino nereda in obremenjujočih skrbi v njihovih možganih.
So pa tudi nekateri, ki jih vprašanje tako preseneti, da lahko po daljšem premisleku rečejo zgolj “o madona, to si pa res težko predstavljam, zveni prelepo, da bi bilo res”.
Ne glede na to, kako si podjetnik na to vprašanje odgovori in kako močno si želi, da bi vse to bilo mogoče, v svoji glavi slej ko prej naleti na eno na-videz-nepremostljivo oviro.
“Že že, jaz bi se lotil pomembnih stvari, a kdo bo potem uredil vse tiste ostale malenkosti?”
Odlično vprašanje.
In o njem sem leta 2016, na začetku svoje poslovne poti, razmišljal tudi sam.
Ker sem bil še “mlad in naiven” ter verjel v to, da je vse mogoče, se nisem kaj dosti oziral na neka povprečna podjetniška prepričanja in si že takrat (kljub temu, da sem bil tehnično in praktično gledano one-man-band) omislil rešitev, ki so ji mnogi na tisti točki rekli “nepotreben luksuz”.
Rešitev, ki ji rečemo osebna asistentka oziroma direktorjeva desna roka.
Precej hitro sem začutil, kako je moje življenje lažje in bolj produktivno.
In četudi ta investicija na neki 1-mesečni osnovi še ni bila “profitabilna”, nanjo nikoli nisem gledal kot “luksuz”, saj sem se zavedal, koliko je vredna ena ura mojega časa… in koliko kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne dodane vrednosti sem za podjetje ali zase sposoben v tej isti uri ustvariti.
Sistem, ki sem ga razvijal slabo desetletje…
Seveda v tej zgodbi ne obstajajo samo “rožice” in “mavrice”.
Delo z osebnim asistentom oziroma desno roko ni nekaj o čemer bi se učili v osnovni šoli in od podjetnika zahteva kar nekaj “tektonskih” mentalnih in operativnih premikov.
Oziroma rečeno v praksi…
In ja, res je…
Ta celotna tranzicija ni enostavna, a če veš, zakaj to počneš in koliko je dejansko vredna ena ura tvojega časa, se jo seveda izjemno hitro in zagrizeno lotiš.
Dejstvo namreč je, da je življenje z osebnim asistentom lažje… in bolj profitabilno.
Oziroma kot pravijo na zahodu…
“If You Don't Have An Assistant, You Are An Assistant.”
Kje lahko najhitreje najdem svojo novo desno roko?
Preden odgovorim na to vprašanje, naj postavim še ostala vprašanja, ki jih je treba vzeti v obzir…
Vse to so vprašanja, ki si jih je treba postaviti ob vprašanju “kje jo najhitreje najti?”.
In vsa ta vprašanja marsikoga odvrnejo od celotne ideje, da bi osebno asistentko sploh imeli, saj vse skupaj za sabo potegne kar nekaj logističnih, operativnih in HR preglavic.
Mnogi direktorji potem (za kratek čas) začnejo razmišljati o tem, da bi postali mojstri umetne inteligence, Chat GPT-ja in podobnih orodij, a čeprav so vse te iznajdbe res izjemne, ne morejo nikakor nadomestiti čustvene inteligence in izjemne prilagodljivosti, ki jo premoremo le živa bitja.
Ravno zato več kot 33.000 podjetnikov po svetu prisega na eno dosti bolj učinkovito agencijsko rešitev, ki vse zgoraj omenjene probleme reši namesto vas… in vas v ekspresno hitrem času poveže z zanesljivo, komunikativno in pozitivno osebo.
Če vas nekaj takega zanima in če ste nekdo, ki se zaveda vrednosti svojega časa, vas vabim, da kliknete na priloženo povezavo, ki vas bo odpeljala do preprostega obrazca.
Na njem mi boste posredovali par osnovnih informacij o vas in vašem poslu, jaz pa vas bom nato poklical in vas seznanili z vsemi ostalimi podrobnostmi.
Do takrat lep pozdrav,
Filip & Ekipa
P.S. Osnovno vprašanje na začetku članka je bilo "Dragi direktor, koliko je resnično vredna ena ura vašega časa?".
Kakšen je vaš odgovor, ne vem, vem pa, da lahko sam kot direktor zaradi prave pomoči mesečno prihranim do 60 ur časa.
In vem tudi, da lahko s pomočjo zgoraj omenjene storitve do podobnega rezultata pridete tudi vi...