Malo poznana napaka, ki je lahko za mala podjetja tudi usodna…

Kaj je z družbo, kjer se pojavlja ta pogosta napaka malih podjetnikov, sploh narobe?

Na prvi pogled ne prav veliko, vendar ko pravniki pomislimo na najbolj črne scenarije, pa kar precej. Pred kratkim sem se srečal z zelo zanimivo pravno situacijo, ki še zdaleč ni osamljena in je podobnih še veliko. Pogosta napaka malih podjetnikov.

Poklicala me je žena moje stranke in sporočila, da je stranka zaradi nenadne bolezni umrla. Stranka je bila edini družbenik in direktor v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo. Čez noč je družba, ki je imela 5 zaposlenih, ostala brez direktorja in hkrati brez lastnika. Brez osebe, ki bi vodila družbo in brez osebe, ki bi lahko imenovala novega zastopnika. Novega direktorja ali prokurista. Družba je šla v 2-eh mesecih v stečaj.

To je sicer skrajni primer... vendar pa v praksi podjetja propadajo že zaradi nujne operacije edinega družbenika ali direktorja, zaradi katere je bil mesec dni odstoten.

Spodaj sem pripravil nekaj vprašanj, na katere bi moral imeti vsak lastnik podjetja ali gospodarske družbe, pripravljene odgovore...

Si želite izvedeti odgovore na zgornja vprašanja ali pa ste ugotovili, da je tudi v vašem podjetju prisotna pogosta napaka malih podjetnikov? Potem vam svetujem, da nadaljujete z branjem tega članka.

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili z da, potem imate dve možnosti...

Prva možnost je, da kot družbenik ne naredite ničesar, kar vam seveda močno odsvetujem... Predvidevam namreč, da ste v svoje podjetje vložili preveč časa in energije, da bi vam lahko podjetje propadlo čez noč.

Druga rešitev pa je, da se pogovorite se s pravnikom in poiščete možne rešitve za vašo situacijo. Družbo oziroma podjetje organizirajte na način, da lahko posluje tudi v primeru vaše odsotnosti.

Takojšne imenovanje še enega zastopnika...

Ste trenutno edini družbenik in direktor, ali pa ima vaša družba oziroma podjetje direktorja, ki je edini direktor in hkrati edini družbenik? Svetujem vam, da premislite o imenovanju še enega zastopnika.

Dodatnega zastopnika lahko imenujete kot direktorja ali kot prokurista.

V kolikor vas skrbijo pooblastila dodatnega direktorja ali prokurista, da ne bi prišlo do zlorab podjetja, naj vas potolažim... Imenovanje dodatnih direktorjev ali prokuristov je možno na način, da so ti pri svojem delovanju omejeni.

Kaj to pomeni?

Omejitev direktorjev ali prokuristov se lahko nanaša na vrste pravnih poslov in na višino vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko sklepajo.  Omejitev se lahko nanaša celo na zastopanje z drugim direktorjem ali prokuristom, kar pomeni, da en sam ne more sprejeti nobene odločitve.

V praksi je torej mogoče urediti način zastopanja na način, da je družba varovana pred morebitno zlorabo še enega zastopnika. Le-ta na ta način ne bo »potopil« družbe oziroma podjetja. Hkrati pa, v primeru odsotnosti edinega zastopnika, družba lahko še vedno posluje nemoteno naprej.

V praksi se v gospodarski družbi kot zastopnika (enega ali več njih) imenujejo družinski člani ali zaposleni. Ti sicer že delujejo v družbi ali podjetju, vendar pa ne opravljajo poslovodne funkcije. Poslovne funkcije ne bodo opravljali v primeru imenovanja, saj bodo imenovani »za vsak slučaj«.

Pravočasno si uredite poslovanje družbe, da vas t.i. pogosta napaka malih podjetnikov ne pripelje do propada gospodarske družbe ali podjetja.

Celovita rešitev...

Če se z imenovanjem še enega zastopnika družbe (direktorja ali prokurista) vsaj za silo uredi situacijo, pa je možna tudi celovita in bolj obsežna rešitev glede tega, kaj se naredi z družb, v primeru, če se edinemu družbeniku in direktorju kaj zgodi.

V kolikor družbenik ne bo storil ničesar, bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Predmet dedovanja bo poslovni delež družbenika po zakonitih dednih redih, kot jih določa Zakon o dedovanju....

Če nadaljujem s primerom, predstavljenim v uvodu... V tistem primeru je družba imela dediče, ki pa niso želeli prevzeti vodenja družbe. Razlog je v tem, da je bila družba v trenutku smrti edinega družbenika in direktorja močno zadolžena, saj naj bi sledila večja investicija.

Nastala je »mrtva točka«, ko dediči družbe niso želeli dedovati, družba pa ni imela zastopnika, ki bi odločal o tekočih poslih (izplačilo plač, tekoče dnevne odločitve, sklepanje novih pogodb, potrjevanje naročil, itd.), poleg tega pa sodišče glede na izkušnje v nekaj mesecih ne bo ničesar odločilo.

Zakon o gospodarskih družbah ima posebno določbo, ki govori, da družba, ki nima poslovodje (posledica njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih), ga na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. 

Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi.

Sodno imenovani poslovodja ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno imenovani poslovodja in družba ne sporazumeta, odloči o stroških in plačilu sodišče. Vendar pa je včasih tako imenovanje prepozno in za družbo oziroma podjetje lahko prepozno.

Če bo torej uvedeno zakonito dedovanje, kakšne možnosti imajo dediči?

Dediči bodo lahko sprejeli naslednje odločitve:

Kaj se bo od dedovanja dalje dogajalo z družbo je v rokah dedičev, ki bodo dedovali poslovni delež. Pri tem pa se je potrebno zavedati tudi situacij, kjer je več družbenikov in se po enem družbeniku opravi dedovanje, ter preostali dediči ne želijo nadaljevati poslovanja z novimi dediči. Tudi za take primere obstajajo rešitve, in sicer je potrebno v družbeno pogodbo vnesti določila, kaj se zgodi s poslovnimi deleži v primeru dedovanja.

Zgoraj predstavljena situacija, če družbenik ne naredi ničesar je po mojem mnenju najslabša, saj lahko negativno vpliva na družbo, na zaposlene in tudi na dediče.

Sedaj pa si poglejmo še, katere so pomembne zadeve, ki jih morate kot družbenik, ki predvideva nasledstvo družbe, urediti...

#1: Ne čakajte na upokojitev, ampak o prenosu družbe na druge, bodisi družinske člane ali tretje osebe (motivirane zaposlene), pričnite razmišljati pred upokojitvijo;

#2: Poizvedite kakšne so želje in motivi glede prevzema družbe ostalih družinskih članov in ali sploh imajo željo nadaljevati s poslovanjem družbe, ter ali imate v družbi kakšnega zaposlenega ali več njih, ki je ali so zainteresirani za prevzem družbe ali pridobitev vsaj določenega poslovnega deleža;

#3: Ne čakajte na upokojitev, ampak o prenosu družbe na druge, bodisi družinske člane ali tretje osebe (motivirane zaposlene), pričnite razmišljati pred upokojitvijo;

#4: Poizvedite kakšne so želje in motivi glede prevzema družbe ostalih družinskih članov in ali sploh imajo željo nadaljevati s poslovanjem družbe, ter ali imate v družbi kakšnega zaposlenega ali več njih, ki je ali so zainteresirani za prevzem družbe ali pridobitev vsaj določenega poslovnega deleža;

#5: V okviru pogovora z vsemi zainteresiranimi osebami uredite prenos odgovornosti in poslovnega deleža na nove osebe ter se zavarujete pred morebitnimi neželenimi aktivnostmi (skupno zastopanje več direktorjev, odkupna pravica poslovnega deleža, itd.);

V kolikor ne boste predvideli nasledstva družbe, vam svetujem, da napravite vsaj oporoko in v oporoki določite dediča poslovnega deleža.

Zelo koristno je, da poleg oporoke uredite tudi interne akte družbe in imenujete še enega zastopnika. Povsem iz praktičnega razloga je dobro, da ima družba npr. še prokurista, ki zastopa družbo samostojno in brez omejitev. V kolikor se družbeniku kaj zgodi, bo lahko prokurist vodil družbo vse do izdaje sklepa o dedovanju, pri tem pa prokurist ne bo mogel obremeniti in odsvojiti nepremičnin tako, da bo to premoženje družbe varovano. Prokurista lahko tudi dodatno omejite z družbeno pogodbo.

V kolikor bi družba imela še dodatnega zastopnika, ki bi vodenje prevzel po smrti edinega družbenika in direktorja, ali v primeru njegove daljše odsotnosti, se morate zavedati, da lahko tudi ta oseba (dodatni prokurist ali direktor) odstopi iz mesta direktorja ali prokurista ter bo družba brez zastopnika. Vendar mu po zadnji sodni praksi sodni register ne bo dovolil odstopiti, če ne bo hkrati imenovan nov direktor ali prokurist. Družba namreč ne more biti brez zastopnika. Zato je trenutno navedena skrb odveč, vendar pa je potrebno celovito iskati rešitev.

V kolikor gre za večosebno družbo družbeniki velikokrat nimajo interesa sodelovati z dediči družbenika, zato lahko družbena pogodba predvidi možnosti, da podedovani poslovni delež do izpolnitve določenih pogojev nima glasovalnih pravic, ali da morajo dediči ponuditi odkup poslovnega deleža, itd. Možnosti je več, vse pa so odvisne od interesov družbenikov.

Za zaključek pa si še enkrat poglejva, kaj je v primeru, da tudi v vaši družbi obstaja pogosta napaka malih podjetnikov, potrebno storiti: