Se kdaj vprašamo, kaj se zgodi, ko zbolimo?
Imunski sistem je kot varnostnik, ki skrbi za to, da neželeni gostje ne pridejo nepovabljeni v telo. Ti nepovabljeni gostje so bakterije, virusi in toksini. In ko imunski sistem ne deluje – takrat so jim vrata na široko odprta …
Ko nepovabljeni gostje preidejo zunanjo obrambo, se – predvsem, ko govorimo o virusnih in bakterijskih obolenjih, kot so viroze in gripa – običajno zasidrajo v grlu. Če gre za znanega nepridiprava, s katerim je bilo telo že kdaj soočeno, potem ima zanj tudi že zdravilo in zato sploh ne opazimo, da smo bili napadeni. Naše telo ima namreč že ustvarjena protitelesa za uničenje vseh virusov, s katerimi se je že srečalo.
Kaj pa, ko se telo sreča z neznanim napadalcem?
Če je patogeni vsiljivec nov ali pa dovolj mutiran, da ga naš varnostni sistem ne prepozna, potem so naša prva obrambna linija sluznice nosu in grla. V te membrane telo pošlje več krvi in večji pretok krvi pomaga tja poslati večjo vojsko protiteles in belih krvničk, ki so pehotni vojaki imunskega sistema in nam pomagajo pokončati nepridiprave, ki nas delajo bolne. Ko po prehladu ali gripi spet okrevamo, je to dokaz, da je našemu imunskemu sistemu uspelo odstraniti vsiljivca.
Preventiva je še vedno najboljša kurativa …
Zdrav življenjski slog je najboljša izbira, ki poskrbi za močan imunski sistem. Najbolje je seveda, če za to skrbimo čez celo leto. In tako se vedno znova vrnemo k najbolj preprostim rečem, ki so dolgoročno najboljša naložba v našo prihodnost. Sem sodijo zdrava in uravnotežena prehrana, pozitivno okolje z minimalnim stresom in gibanje.
A ker življenje ni vedno postlano z rožicami, smo za vas pripravili...
7 preprostih nasvetov za močnejši imunski sistem*...
*ki jih zlahka vključiš v svoj vsakdan...
Nasvet #1: Recimo stresu – STOP!
Stres je lahko občasno motivacijski dejavnik, ki nam pomaga, da se spoprimemo z izzivi v življenju. Ko ga je preveč, pa je preprosto preobremenjujoč in lahko negativno vpliva na imunski sistem.
V stresnih situacijah se v telesu začne proizvajati večja količina stresnega hormona kortizola. V kratkih obdobjih stresa lahko manjša količina kortizola omeji možnost vnetij in tako celo okrepi odpornost. Če pa smo pod stresom stalno, se lahko telo navadi na prevelike količine kortizola v krvi. Ko se nanj navadimo, pa postanemo odporni proti temu protivnetnemu faktorju, kar odpre vrata še več vnetjem v telesu.
Zvišana količina kortizola zmanjša število belih krvničk, ki so naša obramba, zaradi stresa pa lahko pride tudi do stanj, kot so depresija, tesnoba in nespečnost, ki še bolj podrejo trdnost imunskega sistema.
Zavestno se moramo torej potruditi, da čim bolj zmanjšamo stres v svojem življenju. To lahko storimo tako, da začnemo pisati dnevnik hvaležnosti. Vsak večer si zabeležimo vsaj tri stvari, za katere smo tisti dan hvaležni. Osredotočanje na pozitivno v življenju deluje, kakor pravi balzam za dušo.Pazimo tudi na to, da smo v družbi ljudi, ki nas dvignejo.
Če se ljudem in situacijam, ki na nas delujejo stresno, res ne moremo izogniti, poiščimo trenutek zase in poskusimo s kakšno meditacijo ali drugo sprostilno dejavnostjo. Lahko tudi prepevamo, rišemo ali smo drugače kreativni. Vsekakor pa poskrbimo tudi za gibanje. Že krajši sprehod nas lahko napolni z novo energijo in zniža raven stresnih hormonov. In ne pozabimo objeti nekoga, ki ga imamo radi. Objemi so lahko pravo čudežno zdravilo proti stresu.
Nasvet #2: Gibanje in zdravje gresta z roko v roki ...
Vadba ne deluje le proti stresu. Ker vadba oz. kakršno koli gibanje zaradi krčenja mišic poveča pretok krvi in limfe, se poveča tudi kroženje imunskih celic, zato te hitreje in v večjem številu krožijo po telesu. Še posebej telesna vadba pomaga visoko specializiranim imunskim celicam, kot so naravne celice ubijalke in celice T, da ubijejo patogene, kot so virusi.
To ne pomeni, da moramo začeti vaditi od danes na jutri, če pred tem nismo bili aktivni. S tem bi telesu povzročili le dodaten stres. Če vadbe nismo vajeni, začnimo počasi. Kot odlična vadba se je izkazala hoja. Vsak dan se torej res odpravimo na sprehod.
Za dvig imunskega sistema pa lahko tudi tečemo, kolesarimo, se ukvarjamo z jogo ali pa celo plešemo. Ja, tudi ples je neke vrste vadba, pa še zabaven in sproščujoč je. Zavrtimo se torej, lahko kar v zavetju svojega doma, in preženimo neželene viruse in bakterije.
Nasvet #3: Spanje pomeni regeneracijo ...
Spanje je čas, ko se telo spočije in regenerira. Kako zelo ga imunski sistem potrebuje, se zavemo, ko smo bolni. Takrat potrebujemo več spanca. Vsako noč si zato privoščimo vsaj 7 ur počitka, če pa vemo, da potrebujemo še več, pa se prilagodimo svojemu ritmu in se v posteljo odpravimo še prej.
Raziskave pravijo, da se že v eni sami noči brez spanjaštevilo obrambnih celic zmanjša za kar 70 %. To se zgodi že, če spimo le po 3 ali 4 ure na noč. Spanje je tako za imunski sistem resnično bistven element.
Pred spanjem odstranimo vse moteče dejavnike, kot so elektronske naprave, stresni pogovori, napitki, kot so tisti s kofeinom in alkoholom, večerjamo vsaj tri ure pred spanjem, izognimo pa se sladkim jedem oz. sladkarijam. Če je le mogoče, naj bo naš prostor za spanje namenjen samo spanju. Dobro je, če je temen in prezračen, temperatura pa naj se giba od 18 do 22 stopinj.
Nasvet #4: Higiena poskrbi, da vsak virus odleti ...
Drži, da lahko ima pretirana higiena ravno nasprotni učinek od želenega. In če se gibamo nekje v naravi, res ni treba, da si vedno tečemo umivat roke. Z nekaj premišljenosti pa moramo vedeti, da vseeno obstajajo mesta, kjer nevarni patogeni bolj prežijo na nas.
Dobro je, da si roke umijemo vedno, ko pridemo iz trgovine, kadar ravnamo z denarjem, kadar smo bili na javnem prevozuipd. Tako lahko na najbolj preprost način poskrbimo, da se morebitnih patogenov čim prej znebimo …
Vse, kar moramo narediti je, da uporabimo milo in čisto tekočo vodo. Roke si umivajmo vsaj 20 sekund. Če nimamo dostopa do mila in vode, si lahko pomagamo z razkužilom za roke, če pa je le mogoče, pa raje uporabljajmo vodo in milo.
Nasvet #5: Hrana naj ne bo samo polnilo ...
Ko se vprašamo, ali jemo, da živimo, ali pa živimo, da jemo – takrat imejmo v mislih, da jemo predvsem zato, ker je hrana res naše gorivo za telo in s tem za življenje. To pa seveda ne pomeni, da ne more biti tudi okusna …
Nasvet #5Hrana naj ne bo samo polnilo5. Hrana naj ne bo samo polniloKo se vprašamo, ali jemo, da živimo, ali pa živimo, da jemo – takrat imejmo v mislih, da jemo predvsem zato, ker je hrana res naše gorivo za telo in s tem za življenje. To pa seveda ne pomeni, da ne more biti tudi okusna …
Hrana na naših krožnikih naj bo čim bolj pisana. V vsak obrok vključimo zelenjavo, privoščimo pa si tudi kak kos sadja. Tako bomo poskrbeli za vitamine in minerale.
Ne smemo pa pozabiti niti na beljakovine. Beljakovine so namreč gradniki vašega telesa, vključno z imunskim sistemom in sistemom, ki nam pomaga pri razstrupljanju. Lahko jemo puste živalske beljakovine ali pa beljakovine rastlinskega izvora (npr. stročnice, oreščke, semena). Če res ne zaužijemo dovolj beljakovin, lahko občasno spijemo tudi kakšen proteinski napitek, a naj bo ta res naraven in brez sladkorjev.
Hrani pa dodajmo tudi začimbe, ki so znane po tem, da krepijo imunski sistem …
V jedi dodajajmo čebulo, česen, origano, kurkumo in ingver.Te sestavine imajo protivnetne lastnosti. Česen in čebula pa vsebujeta snov, ki ima celo širok spekter protimikrobnih lastnosti. Tudi ljudska modrost pravi, da je česen pravi naravni antibiotik. Začimbe lahko dodajamo k juham, zelenjavnim in mesnim jedem, saj bodo jedi na ta način dobile odličen okus in dodatno varovalno vrednost.
Ko hrana ni dovolj …
Večkrat slišimo, da je hrana danes osiromašena. In žal to zaradi hitre pridelave res drži. To seveda ne pomeni, da nam ni treba skrbeti za zdravo prehranjevanje in da lahko hrano kar nadomestimo z raznimi prehranskimi dodatki … Za uravnoteženo in zdravo prehrano moramo poskrbeti v vsakem primeru, saj je drugače lahko hrana res le polnilo, ki bo na dolgi rok celo škodovalo.
A ker hrana pogosto vendarle ni dovolj, moramo poskrbeti predvsem za dodatek tistih vitaminov in mineralov, ki jih s hrano ne moremo dobiti, in tistih, za katere vemo, da jih zaužijemo premalo. To lahko preverimo tudi s preprostim krvnim testom.
Pomen vitamina D3
Eden tistih vitaminov, ki so – poleg vitamina C, B kompleksa, nekaterih aminokislin in drugih za imunski sistem pomembnih vitaminov– v zadnjem času najbolj na udaru, je vsekakor vitamin D3. O njem pa se govori popolnoma upravičeno …
Gre za maščobotopen vitamin, ki ga s hrano dobimo v res majhnih količinah. Dobimo ga namreč predvsem s soncem, saj se sintetizira v koži, ki je izpostavljena soncu.
Na temo vitamina D so strokovnjaki naredili ogromno študij in večina pravi eno – vitamina D nam kronično primanjkuje. Kar 80 % prebivalcev trpi za pomanjkanjem, saj živimo v delu sveta, kjer imamo sonce na voljo le kakšne tri mesece, pa še takrat negativni učinki sončenja pretehtajo in je bolj pametno, če se raje zadržujemo v senci.
Vitamin D je torej eden tistih, ki ga res težko dobimo in v tem primeru si res lahko pomagamo s prehranskimi dopolnili. Pazimo pa, da izberemo prehransko dopolnilo, ki je čim bolj naravno in omogoča dobro absorpcijo.
Takšen je vitamin D3, ki so ga razvili v podjetju Malinca ...
Gre za vitamin D3, ki je pridobljen iz enega redkih čistih in veganskih virov, ki ponujajo vitamin D3. Ta vir je jelenov lišaj, ki je v ljudski medicini in prehrani znan že zelo dolgo. Prvi zapisi o njem namreč segajo celo v 15. stoletje, novejše raziskave pa so pokazale, da ta lišaj, ki je simbiotična mešanica glive in alge, vsebuje tudi veliko količino redkega vitamina D3.
Pomembnost vitamina D3 je potrdila tudi Evropska agencija za varnost hrane – EFSA.Vitamin D3 prispeva k ohranjanju zdravih kosti in k delovanju mišic. Prispeva tudi k delovanju imunskega sistema. Malincin Vitamin D3 je na voljo na tej povezavi.
Nasvet #6: Zdravje črevesja ...
Uživanje zdrave hrane in prehranskih dopolnil pa nam ne more pomagati okrepiti imunskega sistema, če ne poskrbimo za zdravje črevesja. Črevo je dom imunskega sistema, saj je pomembno za absorpcijo hranil.
Sodoben način življenja, aditivi v hrani, onesnaženost okolja, zdravila … Vse to so dejavniki, ki vplivajo na razmerje dobrih in slabih mikrobioloških kultur v črevesju. In ker je to razmerje pogosto podrto in začnejo prevladovati slabe bakterije in oportunistične glivice, kakršna je kandida, pride do težav s prebavo. Posledično se lahko borimo z zaprtjem ali z drisko, trpimo zaradi napihnjenosti, tiščanja v trebuhu in še česa. Trpi pa tudi naš imunski sistem ...
Črevesu lahko pomagamo z dodajanjem dobrih mikrobiološki kultur
Da bo naše črevo zdravo in imunski sistem močan, uživajmo fermentirano hrano in svežo zelenjavo. Če hrane, kakršno je npr. kislo zelje, ne pojemo dovolj, si lahko pomagamo z dodajanjem dobrih bakterij v obliki dodatka.
Imunobiotiki – majhna kapsula, polna življenja …
V Malinci so poskrbeli tudi za prvo pomoč za naše črevo in razvili Imunobiotike. Gre za kombinacijo dobrih mikrobioloških kultur, ki vsebujejo kar šestnajst edinstvenih sevov in dvajset milijard živih kultur na kapsulo.
Imunobiotki so narejeni tako, da so mikrobiološke kulture zaščitene s posebno kapsulo, ki omogoča, da res prispejo tja, kjer jih telo potrebuje. Torej v črevo. Malincini Imunobiotiki so na voljo na tej povezavi.
Posebna DRHPMC kapsula omogoča, da se bakterije ne sprostijo že v želodcu, kjer bi jih ubila želodčna kislina, ampak varno prispejo v črevo, kjer lahko opravijo svoje delo in kot dobra vojska preženejo slabe bakterije.
Dodana pa je tudi hrana za dobre bakterije – prebiotiki, ki še dodatno poskrbijo za preživetje male dobre vojske, ki v našem črevesju vzpostavi pravi ščit. Ko poskrbimo, da je naše črevo v ravnovesju in zdravo, se lažje absorbirajo tudi druga hranila in imunski sistem nam bo gotovo hvaležen.
Nasvet #7: Dovolj tekočine ...
Uživanje zadostne količine tekočine podpira vse telesne funkcije, vključno z imunskim sistemom. Dobro je torej, da res poskrbimo za to, da popijemo dovolj. Najbolje je, če imamo steklenico s tekočino vedno pri sebi. Pijmo predvsem vodo in nesladkane čaje.
Telesu dobro dene, če pijemo tekočino, ki ni mrzla ali pa je celo topla. Dobro denejo tudi juhe, saj njihova hranilna vrednost še dodatno podpre telo, kar so vedele že babice.Omejiti moramo pitje sladkanih pijač, saj lahko vsebnost sladkorja obremeni imunski sistem, lahko pa si pripravimo čaje in napitke z živili, ki krepijo imunski sistem.
Takšen napitek je npr. spodnji krepčilni napitek z ingverjem in sadjem, ki telesu prispeva vitamine in minerale …
Sestavine:
* 1 skodelica narezanega ananasa in manga
* sok 1 cele limone
* 2 žlici mletih lanenih semen
* 2 dl kokosove vode ali navadne vode
* 1 žlička sveže naribanega ingverja ali ingverja v prahu
* 1 žlica medu
* 5 kock ledu (po želji)
Priprava: Vse sestavine zmešajmo v mešalniku z visokim številom vrtljajev in spijemo.
Povzetek...
Če vključimo vsaj kakšnega od zgornjih nasvetov v svoj vsak dan, bomo naredili veliko, saj je zdravje res vrednota, ki jo moramo skrbno varovati.
Ko se dobro počutimo, pa je vse lepše, delo bolj gladko steče in porajajo se bolj zanimive ideje, od tega pa je lahko odvisen tudi poslovni uspeh. Splača se torej potruditi …
Malinca, gostujoči avtor