21.6.2021
V praksi vedno znova opažam, da stranke pri ustanovitvi družbe ne uredijo medsebojnih razmerij tako, kot bi bilo to potrebno. Tudi sicer ustanovljene družbe nimajo ustrezno urejenih določenih področij. Verjetno je strankam bolj pomembno to, da pričnejo z delom in izvrševanjem ideje, kot pa podrobno urejajo medsebojna razmerja med družbeniki in status zastopnikov. Podjetnike povsem razumem, da je pomembno spraviti idejo v promet. Vendar zaradi neurejenih razmerij pozneje prihaja do sporov in ostalih problemov.
V tem prispevku bom predstavil bistvena področja, ki jih morate urediti in podal tudi nekaj konkretnih navodil, kako urediti posamezno področje.
1. Pravnoorganizacijska oblika
Prednosti družbe z omejeno odgovornostjo so:
2. Zaščita ideje
Eden izmed pomembnih vidikov je definitivno zaščita ideje. Sploh na začetku, kjer se ideja še razvija in se podjetniki pogovarjajo ali pogajajo s poslovnimi partnerji ter prihaja do razkrivanja vsebine ideje, ki predstavlja znanje podjetnika.
Takšno znanje oz. know-how se razkriva v različnih oblikah (v obliki sestavin, poslovnega oziroma prodajnega procesa, izuma ali patenta…). V kolikor gre za novo in uporabno znanje hitro pride do posnemanja in kraje ideje, zato morate svoje ideje ustrezno zaščititi, ker si boste tako pridobili konkurenčno prednost in možnost ustreznega pravnega varstva.
Naj povem, da znaša strošek zaščita blagovne znamke na ravni Evrope cca. 1.000 EUR, velikokrat še manj, če vlogo oddate sami.
Kako se lahko zaščitite pred krajo ideje?
Pred sestanki s poslovnimi partnerji, pogajanji, predstavitvami ali drugim razkrivanjem informacij, ki lahko pomenijo konkurenčno prednost, se družbe ali podjetniki v praksi lahko zavarujete s sestavo dogovora o nerazkrivanju podatkov (angleško non-disclosure agreement).
Kaj ta dogovor predstavlja?
Navedeni dogovor je prvi dokument v katerem se dogovorite o varovanju oziroma nerazkrivanju podatkov. Dogovor družbam ali podjetnikom omogoča neko stopnjo varnosti zlasti v začetnih pogajanjih in prvih stikih sodelovanja, ko subjekti niso prepričani, ali bodo na trgu dejansko sodelovali oziroma ali jim bo uspelo skleniti skupni pravni posel.
Ključna sestavina takšnega dogovora je namreč dogovor o pogodbeni kazni (pavšalni odškodnini) v primeru razkritja informacij.
Kje je problem s takšnimi dogovori?
Dogovori so običajno sklenjeni pisno, vendar v kolikor bi ena stranka želela uveljavljati pogodbeno kazen, bi morala v tožbo. Zato v primeru resnega pogajanja predlagam sklenitev takšnega dogovora v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je lahko neposredno izvršljiv.
3. Dogovori med družbeniki – družbena pogodba
V kolikor družba z omejeno odgovornostjo ne bo imela enega družbenika, morajo družbeniki skleniti družbeno pogodbo.
Brez problema lahko rečem, da večina podjetnikov posveča premalo pozornosti družbeni pogodbi.
Družbena pogodba je »biblija« razmerij med družbeniki, zato mora biti povsem jasno, kakšne pravice in obveznosti imajo družbeniki in na kakšen način se lahko upravlja z družbo.
Družbena pogodba ima splošne določbe, kot so:
Družbena pogodba ima lahko še druge sestavine, vendar v tem prispevku bi vas rad opozoril na najbolj pomembna področja, ki jih morate urediti v družbeni pogodbi.
To so...
#1: Primer smrti družbenika in direktorja v enoosebni družbi
Pred kratkim sem imel prav tak primer, kjer me je poklicala žena moje stranke in sporočila, da je stranka zaradi dolgotrajne bolezni umrla. Stranka je bila edini družbenik in direktor v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo.
Čez noč je družba, ki je imela 5 zaposlenih, ostala brez direktorja in brez lastnika. Brez osebe, ki bi vodila družbo in brez osebe, ki bi lahko imenovala novega zastopnika. Zgodilo se je najhuje, in sicer so družbo v roku 2 mesecev zapustili vsi zaposleni, po izvedenem dedovanju pa je žena stranke vložila predlog za začetek stečajnega postopka.
Zaposleni ne morejo več mesecev ali celo pol leta čakati, da bodo dediči prevzeli poslovanje družbe in lahko nadaljevali poslovanje. Družbe so žive tvorbe, ki morajo na trgu hitro delovati.
Za rešitev navedene situacije predlagam, da naredite vsaj eno izmed naslednjih zadev:
Najboljša možnost je zadnja alineja, saj lahko družba nemoteno posluje naprej.
#2: Nesoglasja med družbeniki
Družbeniki odločitve sprejemajo z navadno večino (več kot 50 %), s kvalificirano večino (več kot 75 %) ali soglasno.
Lastništvo družbe je velikokrat razdeljeno tako, da v primeru spora med družbeniki, le-ti ne morejo sprejeti nujno potrebnih odločitev za normalno poslovanje in razvoj podjetja.
Skupščina je lahko sklicana večkrat, vendar če ni dosežena ustrezna večina ne bo prišlo do sprejema določenega sklepa.
Zato, da se pospeši reševanje sporov med družbeniki lahko v družbeni pogodbi predvidite skrajno rešitev prenehanja družbe, če se družbeniki v določenem roku ne sporazumejo o posameznem vprašanju.
O čem govorim?
Glasovanje družbenikov na skupščini lahko v družbeni pogodbi uredite na način, da pride do »mrtve točke«. Kaj to pomeni vam v nadaljevanju predstavljam konkretno vsebino določb v družbeni pogodbi:
To je zgolj eden izmed možnih primerov kako se družbenike spodbudi k temu, da aktivno sodelujejo pri upravljanju družbe (hodijo na skupščine, predlagajo predloge…). Vse z namenom, da pride do pomembnih odločitev v družbi.
#3: Izstop in izključitev
Izstop in izključitev družbenika mora biti vedno urejen v družbeni pogodbi, sicer je možen samo sodni izstop in sodna izključitev.
Ker so navedene določbe v praksi zelo pomembne, predvsem zato, da lahko kakšen družbenik prostovoljno izstopi, ali da se družbenika, ki povzroča škodo izključi, je nujno navedeno urediti v družbeni pogodbi.
V kolikor navedenega ne boste imeli urejenega v družbeni pogodbi, boste morali v sodni postopek, ki bo trajal vsaj tri leta.
Če boste z družbeno pogodbo urejali izstop in izključitev družbenika, mora družbena pogodba določati pogoje, postopek in posledice izstopa oz. izključitve.
V družbeni pogodbi je potrebno določiti kako lahko družbenik izstopi, kako poda izstopno izjavo, komu mora biti vročena, kdaj mu preneha poslovni delež, kaj morajo narediti ostali družbeniki z njegovim deležem, itd.
Enako velja za izključitev, kjer mora biti določeno kdo odloča o izključitvi (npr. skupščina), pod katerimi pogoji se lahko izključi družbenika, itd.
Dodatno pa je potrebno urediti tudi pravico družbenika, ki je izstopil ali bil izključen, do izplačila vrednosti poslovnega deleža.
4. Sklep
V kolikor ustanavljate družbo, bodite pozorni na zgornje določbe.
V kolikor imate družbo že ustanovljeno, preverite vašo družbeno pogodbo in po potrebi spremenite njene določbe.
Kot je zapisal Orlando Aloysius Battista: »An error doesn't become a mistake until you refuse to correct it.«
Uredite svoje družbene pogodbe tako, da bodo vas in družbo kar najbolje varovale.
Gregor Verbajs, odvetnik
Članek izraža stališče gostujočega avtorja in ne nujno stališče uredništva.