10.4.2021
V tem trenutku je najbolj aktualna tema Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo (RS) zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, ki je začel veljati 29. 3. 2021 (v nadaljevanju: »Odlok«).
Odlok je bil v Uradnem listu RS objavljen 28. 3. 2021 in začel veljati naslednji dan, to je 29. 3. 2021.
Odlok je določil, da lahko osebe s prebivališčem v RS potujejo v države, ki se nahajajo na rdečem seznamu v prilogi Odloka, le pod pogojem:
Torej, če bolezni še niste preboleli, v nobenem primeru niste mogli zapustiti države.
Povedano še drugače, trenutno se zaradi pomanjkanja cepiva ne morete cepiti in da bi lahko bili uvrščeni v eno izmed izjem Odloka, bi se morali namerno okužiti z boleznijo, da bi lahko izpolnjevali pogoj iz Odloka.
Če ste podjetnik, ki ste skrbeli za svoje zdravje in se do sedaj še niste okužili z virusom, ter poslujete mednarodno, kar vključuje tudi prehod državne meje, na podlagi 11. člena Odloka niste mogli izstopiti iz RS.
Lahko, da ste bili sredi posla ali projekta, zaradi katerega ste morali nujno v tujino, pri čemer zaradi 11. člena Odloka tega niste mogli storiti.
Odlok je določal, da ne smete potovati v države na rdečem seznamu.
Ali veste koliko je držav na rdečem seznamu?
V prilogi Odloka je na rdečem seznamu kar 158 držav! Praktično cel svet, če upoštevamo dejstvo, da je na svetu 195 držav.
Odlok je tako zdravemu državljanu, ki še ni prebolel bolezni ali ni oseba med izjemami, absolutno preprečil izhod iz države.
Izjeme za prehod meje so bile določene zelo ozko. Poglejmo si, kateri so tisti življenjsko najbolj običajni primeri, ki jih je Odlok v celoti spregledal?
Ljudje iz vseh strani so se tako strogim ukrepom 11. člena Odloka uprli, zaradi česar sta dve sodišči (Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: »Upravno sodišče RS«) in Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: »Ustavno sodišče RS«)) sprejeli odločitvi na tem področju.
Najprej je Upravno sodišče RS sprejelo sklep o začasni odredbi, na podlagi katere je ugodilo predlogu stranke tako, da je stranki dopustilo, da zapusti teritorij RS in se skupaj s partnerko in hčerko na mednarodnem letališču Jožeta Pučnika vkrca na let potniškega letala prevoznika Turkish Airlines za let v Istanbul.
Nato pa je Ustavno sodišče RS sprejelo več pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. člena Odloka in do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadržalo izvrševanje 11. člena Odloka.
Katere pravice so bile kršene?
Enajsti člen Odloka je urejal pogoje, pod katerimi lahko osebe s prebivališčem v RS potujejo v države na rdečem seznamu. Navedeni člen pomeni izvrševanje ukrepov na podlagi 1. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju: »ZNB«).
Vlada lahko, kadar z ukrepi določenimi v ZNB ni mogoče preprečiti, da se v RS zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo, in pogoje za prihod iz te države.
Kot sem pojasnil zgoraj, je iz prvega odstavka 11. člena Odloka izhajalo, da je potovanje iz RS v države na rdečem seznamu za osebe s prebivališčem v RS zelo omejeno.
Ni odveč poudariti, da so bile omejitve izstopa iz države bistveno strožje kot omejitve v primeru vstopa v državo.
Iz Odloka izhaja, da je pod pogoji določenimi v Odloku vstop dovoljen vsakomur, ne glede na namen, vendar je oseba, ki prihaja iz držav na rdečem seznamu, napotena v karanteno.
Odlok določa več izjem, ki omogočajo vstop v državo, ne da bi bila oseba napotena v karanteno. Med drugim lahko oseba vstopi v Republiko Slovenijo brez napotitve v karanteno tudi, če predloži negativni rezultat PCR testa, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa in je opravljen v državi članici EU ali državi članici schengenskega območja, medtem ko oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji ne sme zapustiti države, čeprav bi imela negativen PCR test.
Prvi odstavek 32. člena Ustave določa: »Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne«.
Pravica zapustiti državo je določena tudi v 13. členu Splošne deklaracije OZN, drugem odstavku 12. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, drugem odstavku 10. člena Konvencije o otrokovih pravicah, Aktu o nostrifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo in drugem odstavku 2. člena Protokola št. 4 k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju: »EKČP«).
Pravica do svobode gibanja je tudi ena od temeljnih svoboščin prava EU.
Omejitev navedene pravice je tako dopustna zgolj, če je v skladu z zakonom, zasleduje zakoniti cilj in je nujna za doseganje ustavno dopustnega cilja.
Kateri so bili argumenti Ustavnega sodišča RS zaradi katerih je zadržalo izvrševanje 11. člena Odloka?
Argument #1:
Ustavno sodišče RS je zavzelo stališče, da bi nadaljnje izvrševanje 11. člena Odloka posegalo v pravico do zapustitve države velikega števila prebivalcev RS, kar ni zanemarljiva posledica.
Argument #2:
Omejitev svobode gibanja lahko posredno povzroči še številne druge težko popravljive ali nepopravljive škodljive posledice na področju telesnega in duševnega zdravja, premoženja, družinskega življenja in na drugih področjih, kar je izhajalo tudi iz navedb več pobudnikov, ki so vložili pobudo za oceno ustavnosti 11. člena Odloka.
Argument #3:
Posebno težo imajo posegi v izvrševanje pravice do družinskega življenja in pravice do stikov med starši in otroki.
Argument #4:
Omejevanje izstopa iz države lahko vpliva tudi na izvrševanje pravice do svobodne gospodarske pobude.
Argument #5:
Ustavno sodišče RS je tudi upoštevalo, da je Odlok začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in s tem onemogočil prilagoditev ravnanja posameznikov in možnost, da bi ti s svojim ravnanjem zmanjšali učinke zgoraj navedenih škodljivih posledic.
Argument #6:
Vlada je navedla, da je namen Odloka doseči zmanjšanje socialnih stikov in s tem zmanjšanje možnosti okužbe, ter posledično vnos okužbe v RS in obremenitev zdravstvenega sistema.
Ustavno sodišče RS ni sledilo navedbam Vlade, saj okoliščina, da ukrep omejuje možnost socialnih stikov med osebami in s tem zmanjšuje možnost prenosa bolezni COVID-19, ne more sama po sebi pomeniti, da bi vsako začasno zadržanje izvrševanja takega ukrepa že povzročilo nepopravljive škodljive posledice za življenje in zdravje oseb.
Argument #7:
Ustavno sodišče je nadalje sprejelo navedbo Vlade, da začasno zadržanje izvrševanja 11. člena Odloka lahko posredno (ob predpostavki kasnejše vrnitve v RS) povzroči škodljive posledice z vidika povečanja tveganja za širjenje okužb in za dodatno obremenitev zaradi zdravstvene obravnave oseb po njihovi vrnitvi iz držav na rdečem seznamu.
Vendar pa je pri njihovem ovrednotenju treba upoštevati tudi okoliščine, ki te škodljive posledice omejujejo.
Prva okoliščina je, da preprečitev oziroma omejevanje možnosti izstopa iz države sama po sebi ne more nasloviti problematike vnosa in širjenja bolezni v Republiko Slovenijo, saj zgolj z izstopom iz države do takih posledic sploh še ne more priti, ampak se lahko pojavijo šele pri naknadnem ponovnem vstopu v Republiko Slovenijo.
Pogoje za vstop pa Odlok ureja v 1. do 10. členu, s katerimi poskuša preprečiti ravno tiste posledice, ki jih je Vlada navajala kot škodljive posledice zadržanja omejitve možnosti izstopa iz RS.
To pomeni, da je možnost nastanka škodljivih posledic zaradi vnosa in širjenja nalezljive bolezni že omejena z omejitvami pri vstopu v državo in ni dodatne potrebe po omejitvi izstopa iz države.
Čeprav je mogoče sprejeti tezo, da ukrepi ob vstopu morda ne bodo ustrezno odkrili oziroma v celoti preprečili vseh nevarnosti za vnos oziroma širjenje bolezni prek na novo okuženih oseb, ti ukrepi vendarle nižajo tveganje zaradi predhodne možnosti izstopa.
Ob tem ni mogoče zanemariti dejstva, da so zgolj ti ukrepi ob vstopu v državo sicer upoštevni in očitno ocenjeni kot zadostni za tiste osebe, ki želijo iz držav na rdečem seznamu vstopiti v Republiko Slovenijo, ne da bi bile poprej podvržene omejitvam iz 11. člena Odloka, ker predhodno sploh niso bile v Republiki Sloveniji ali pa je niso zapuščale v času veljavnosti Odloka, ampak so jo pred začetkom veljavnosti Odloka.
Argument #8:
Pri ovrednotenju hujših posledic izvrševanja morebiti protiustavnega 11. člena Odloka je treba upoštevati, da gre za poseg v več pomembnih človekovih pravic, v prvi vrsti pravice do svobode gibanja oziroma bolj natančno pravice do zapustitve države, pravice do zasebnega in družinskega življenja ter pravice do svobodne gospodarske pobude.Odlok je težo teh posledic sicer, kot je navajala tudi Vlada, skušal omiliti z določitvijo izjem, s katerimi naj bi se omogočalo izvajanje nujnih dejavnosti za zagotavljanje delovanja države, gospodarstva in šolanja ter z odpravo neposredne nevarnosti za zdravje in življenje.
Vendar pa so po mnenju Ustavnega sodišča RS izjeme določene preozko. Poleg tega lahko RS pod določenimi pogoji zapustijo tudi osebe, ki so bolezen COVID-19 že prebolele ali ki so že bile cepljene, ne pa osebe, ki bi imele negativen test PCR.
Odlok tudi ne vsebuje izjeme za nujne družinske razloge (združitve družine, obiska zakonskega ali zunajzakonskega partnerja, potovanj zaradi smrti v družini, potovanj, povezanih z izvajanjem starševske skrbi in stikov z otrokom), pa tudi ne za potovanja iz službenih oziroma z delom povezanih razlogov, saj izjeme v tem pogledu vključujejo le dnevne migrante in osebe v dejavnosti prevoza blaga in oseb.
Nekaterih pravic, zlasti pravice do zasebnega in družinskega življenja, Odlok torej v iskanju ustreznega sorazmerja med omejitvami zavoljo varstva pred vnosom in širjenjem nalezljive bolezni in posegom v druge pravice sploh ni upošteval oziroma jih je v celoti izključil.
Z vidika navedenih okoliščin tudi določitev izjem, ki omogočajo izstop iz države tistim, ki so bolezen COVID-19 že preboleli ali so bili cepljeni proti navedeni bolezni, teže škodljivih posledic ne more omiliti.
Cepivo proti bolezni COVID-19 namreč trenutno ni vsem dostopno. Okoliščina, da je posameznik prebolel bolezen COVID-19, pa se prav tako ne nanaša na položaj tistih, ki bi potrebo po izstopu iz države utemeljevali z izvrševanjem pravice do zasebnega in družinskega življenja ali pravice do svobodne gospodarske pobude.
Argument #9:
Ni mogoče spregledati dejstva, da so v primerjavi z 11. členom Odloka pravice ljudi do npr. zasebnega in družinskega življenja ter do svobodne gospodarske pobude (bolj) upoštevane pri opredeljevanju izjem za prehod med posameznimi statističnimi regijami, ki jih opredeljuje Odlok o začasni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2.
Navedeni Odlok na primer dopušča prehod v druge statistične regije za izvajanje gospodarske dejavnosti in za varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom.
Epidemiološka slika v sosednjih državah ni bistveno slabša kot v Republiki Sloveniji, zato ta sama zase ne utemelji razlikovanja oziroma sklepa o večji možnosti okužbe z boleznijo COVID-19 v tujini kot v Republiki Sloveniji.
Pri tem tudi ni nepomembno, da je strokovna skupina sprejela predlog, da se prebivalcem le odsvetujejo (ne pa prepovejo) vsa nenujna potovanja.
Poleg tega se 11. člen Odloka nanaša na vse osebe s prebivališčem na območju Republike Slovenije, torej tudi na državljane drugih držav članic EU, s čimer dodatno krni ekonomske svoboščine skupnega trga, v nasprotju s priporočili oziroma pričakovanju institucij EU in prava EU.
Glede na vse navedeno je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da so škodljive posledice, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje 11. člena Odloka ob njeni morebitni protiustavnosti, s katero bi se omejila možnost izstopa iz države in prek tega omejile pravica do svobode gibanja, pravica do zasebnega in družinskega življenja ter pravica do svobodne gospodarske pobude, hujše od škodljivih posledic za varstvo javnega zdravja, ki bi jih lahko povzročilo začasno zadržanje izvrševanja te določbe ob njeni morebitni ustavni skladnosti, zato je zadržalo izvrševanje 11. člena Odloka do dokončne odločitve.
Verjetno ste že ugotovili, da je odgovor na vprašanje v naslovu prispevka pritrdilen.
Sedaj lahko zopet potujete v tuje države, kar je izrednega pomena predvsem za podjetnike, ki poslujete mednarodno in za osebe, ki uresničujete pravico do družinskega življenja.
Virus COVID-19 je bolezen in očitno se bomo z njim morali naučiti živeti. Želim si, da bi bilo čim manj nepotrebnih posegov v človekove pravice in da se upoštevajo priporočila stroke.
Ostanite zdravi in uspešni.
Gregor Verbajs, odvetnik
Članek izraža stališče gostujočega avtorja in ne nujno stališče uredništva.